• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

radovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi
● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem

radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek