• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ragljánje -a s (ȃ) glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo
● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek