rahljáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. delati, da kaj ni več
    1. a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo
       
      agr. globoko, plitvo rahljati
    2. b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove
  2. 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi
    ● 
    ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek