rán -a -o prid., ránejši (ȃ á) star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce // zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan // bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte
 
preg. rana ura - zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
 
agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox

ráno prisl.: vstati rano; rano zjutraj
 
preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek