ráven tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ə̏ ȋ) navadno s prilastkom
1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava:dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava:ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven
2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti:razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. prehajati z estetske na sociološko raven z estetskega področja na sociološko; publ. biti na ravni biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na isti ravni sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod ravnijo biti podpovprečen, nekvaliteten, slab
Dostopnost