• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razblažíti -ím dov., razblážil (ī í) knjiž. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen ga je razblažila

razblažíti se postati zelo srečen: kadar je govorila o svojem otroku, se je razblažila / ob spominih se mu je obraz razblažil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek