• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razbŕcati -am dov. (r̄) 

  1. 1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo
  2. 2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno

razbŕcati se ekspr. razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči razbrcal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek