razbremeníti -ím dov., razbreménil (ī í) 

  1. 1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil
  2. 2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela
    ● 
    obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa
    ♦ 
    jur. razbremeniti posestvo hipotek

razbremenjèn -êna -o: ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek