• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razcépen2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno
♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek