razčeháti -ám dov. (á ȃ) redko raztrgati, razcefrati: volk je psu razčehal uhelj; žice so se razčehale

razčehán -a -o 

  1. 1. deležnik od razčehati: razčehani listi
  2. 2. razmršen, razkuštran: mož z razčehano brado
    ♦ 
    zool. razčehana kosmača del ptičjega peresa iz nesprijetih res, resic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek