razčetŕtiti -im dov. (r̄ ȓ) 

  1. 1. razkosati zaklano žival na četrti: razčetrtiti vola
     
    knjiž. razčetrtiti pomarančo razdeliti jo na štiri dele
  2. 2. zastar. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa; razčetveriti: uporne kmete so razčetrtili



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek