razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 

  1. 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
  2. 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
    ● 
    v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
    ♦ 
    arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt

razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
 
alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek