razdóbje -a (ọ̑navadno s prilastkom 

  1. 1. omejeno trajanje
    1. a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje
    2. b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja
  2. 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med kapitalizmom in socializmom
  3. 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek