razdružíti in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ) 

  1. 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti
     
    mat. razdružiti množico na delne množice
  2. 2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile
    ● 
    knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili

razdrúžen -a -o: v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek