• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razglaševálec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglaševalec naprednih načel
  2. 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni razglaševalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek