razglédnik -a (ẹ̑) 

  1. 1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik
  2. 2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je čudovit razglednik / Vodnikov razglednik
  3. 3. knjiž. izvidnik: četa je poslala naprej razglednike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek