razgrabíti in razgrábiti -im, in razgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ) 

  1. 1. z grabljenjem
    1. a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje
    2. b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine
  2. 2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili // pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo
  3. 3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje

razgrábljen -a -o: razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek