razgubíti se -ím se dov., razgúbil se (ī ínav. ekspr. 

  1. 1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
    1. a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem
    2. b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč
  2. 2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil

razgubíti redko izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek