razgúbljati se -am se nedov. (únav. ekspr. 

  1. 1. razhajati se, navadno neopazno: že pred koncem predstave so se začeli gledalci razgubljati / počasi se razgubljajo iz sobe; ljudje se razgubljajo po trgovinah in gostilnah // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
    1. a) manj viden: otroci se razgubljajo v visoki travi; steza se razgublja med skalami
    2. b) manj slišen: pesem se je razgubljala v noč
  2. 2. približevati se koncu obstajanja: dim, megla se razgublja / spomini se razgubljajo v pozabo

razgúbljati redko izgubljati: kar naprej je razgubljal robce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek