razhájanje -a (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od razhajati se: razhajanje gledalcev, množice / razhajanje mnenj, pogledov
  2. 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): razhajanja med njimi so se večala / načelna, svetovnonazorska razhajanja; razhajanja v stališčih / tudi v teoretičnem pogledu se pojavljajo razhajanja različna mnenja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek