• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razkólen1 -lna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se da razklati: ta les je razkolen
♦ min. razkolna ploskev ploskev, po kateri se kristal loči v dele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek