• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razkólnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkolnega, cepljivega: razkolnost hrastovega lesa
♦ min. značilnost rudnine, da se da njen kristal zaradi svoje zgradbe ločiti v dele po določenih ploskvah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek