• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razkréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / redko zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla

razkréčen -a -o 

  1. 1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe
  2. 2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem
    ♦     bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek