• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razločeník tudi razlóčenik -a m (í; ọ́) zastar. odpadnik: očitali so mu, da je razločenik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek