razlomíti -lómim dov. (ī ọ́) z lomljenjem razdeliti na več delov: razlomiti kruh, prepečenec; razlomiti palico / vihar je razlomil staro hruško; žarki so se razlomili v čudovite barve

razlomíti se knjiž., ekspr. izgubiti trdnost, moč: njegova upornost se je razlomila / ves se je razlomil

razlómljen -a -o: razlomljena palica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek