• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razpiráč -a m (á) redko razpornik, razpora: razpreti stene v rovu z razpirači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek