• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razplamtévati -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamteval ogenj; po hribu so se razplamtevali kresovi; pren. s tem so razplamtevali sovraštvo med narodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek