razplétati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence
  2. 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile
  3. 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije
  4. 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
    ● 
    ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati

razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati
● 
ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek