• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razpóra -e ž (ọ̑) 

  1. 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku
    ♦     grad. zgornji vodoravni tram povezja
  2. 2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek