• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razrúšenje -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek