razrúšiti -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú) 

  1. 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje

razrúšen -a -o: razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek