razsrdíti -ím, tudi razsrdíti in razsŕditi -im dov., razsŕdil (ī í; ī ŕ) zelo razjeziti: njen odgovor ga je razsrdil; razsrditi se na koga, nad kom; hitro se razsrditi

razsŕjen -a -o: razsrjen človek; tako je razsrjen, da mu raje ne hodi blizu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek