raztegováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
    1. a) večjo, največjo dolžino: raztegovati elastiko; vrv se ne da poljubno raztegovati / raztegovati anteno, raztegljivo lestev / raztegovati ustnice
    2. b) večjo, največjo površino: raztegovati kože, krzno; raztegovati tkanine z likanjem
       
      ekspr. raztegovati harmoniko igrati nanjo
  2. 2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegovati krake šestila
  3. 3. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztegovati debato, pripovedovanje

raztegováti se 
  1. 1. postajati večji po dolžini, širini: pulover se je ob vsakem pranju bolj raztegoval; to blago se zelo razteguje
  2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po dolini se razteguje megla; polje se razteguje do hribov sega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek