raztogotíti -ím tudi raztogôtiti -im dov., raztogótil tudi raztogôtil (ī í; ō ȏ) zelo razjeziti: njegov odgovor jih je raztogotil; raztogotiti očeta; raztogotil se je in začel kričati; ekspr. strašno se raztogotiti
raztogotèn -êna -o tudi raztogôten -a -o: raztogoten človek; videti je raztogoten