raztréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr. razbiti, razdrobiti: raztreskati pohištvo; ob teh čereh se raztreska veliko ladij / letala so raztreskala sovražne položaje uničila z bombardiranjem

raztréskati se pojaviti se, nastopiti v zelo močni obliki: nevihta se je izlila in raztreskala

raztréskan -a -o: od strel raztreskani vrhovi dreves; raztreskane skale



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek