• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rdečelíčnik -a m (ȋ) 

  1. 1. ekspr. rdečeličen človek: rdečeličnik se je veselo zasmejal / prišla je z rdečeličnikom v naročju
  2. 2. slabš. Indijanec: preganjati rdečeličnike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek