realitéta -e ž (ẹ̑knjiž. 

  1. 1. resničnost, stvarnost: to danes ni več samo ideja, ampak realiteta / družbena, zgodovinska realiteta
     
    knjiž. vse osebe v tem romanu so realitete so resnične
  2. 2. nepremičnina: trgovati z realitetami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek