recénten -tna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. (sorazmerno) nov: z arheološkega stališča recentni grobovi; recentna poškodba / znanje o morskih globinah je razmeroma recentno
  2. 2. biol. sedanji, zdaj živeč: recentno rastlinstvo, živalstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek