reguláren -rna -o prid. (ȃknjiž. 

  1. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj // regularna vojska redna vojska
  2. 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno
    ♦ 
    tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju

regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek