rèinkarnácija -e ž (ȅ-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek