rèkombinácija -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna kombinacija: doseči drugačen učinek z rekombinacijo barv
♦ 
biol. preureditev genov, zlasti med redukcijsko delitvijo; fiz. ponovna združitev (poljubnega) pozitivno in negativno naelektrenega delca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek