remanénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek