répnik -a (ẹ̑) 

  1. 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
  2. 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
  3. 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
  4. 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek