révščina -e ž (ẹ́) 

  1. 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini
  2. 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina
  3. 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino
  4. 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina
    ● 
    ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek