rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́) 

  1. 1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
  2. 2. nav. ekspr. ki se pojavlja
    1. a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
    2. b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
  3. 3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju // ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor

rézko prisl.: rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek