• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rèzg rêzga in rézga tudi rèzg -a [druga oblikarəzg] m (ȅ ē, ẹ́; ə̏ ə̄) 

  1. 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj rezgov
  2. 2. redko rezgetanje: rezg konja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek