• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rezgèt -éta [tudirəz] m (ȅ ẹ́) 

  1. 1. posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov
  2. 2. rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek