• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rezgetáti -ám tudi -éčem [tudirəz] nedov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke
  2. 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal

rezgetáti se ekspr. z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta

rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi

rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek