réženj -žnja (ẹ́navadno s prilastkom 

  1. 1. knjiž. rezina, kos: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje
  2. 2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje
  3. 3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek