• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rílčkar -ja [u̯čtudilč] m (ȋ) zool. 

  1. 1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje
  2. 2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek